Tvoja največja moč je, da v zunanjem svetu ne izgubiš sebe, temveč iz stika s seboj ustvarjaš življenje, ki je resnično tvoje.

Kje v življenju še vedno “igramo” uspeh Noč čarovnic je mimo. Zakaj torej še vedno nosimo svojo masko identitete? Od kostumskih zabav do korporativnih hodnikov — večina ljudi ne nosi več bleščic, temveč maske njihovih vlog, pričakovanj drugih in strahu, da ne bi bili dovolj. Na dan Halloweena so povsod domiselni, zapeljivi in divji kostumi. Za eno noč so vsi svobodni. Zalotila sem se, da sem na ta dan razmišljala: kaj pa če že vemo, kdo smo, a si tega ne dovolimo živeti vsak dan? Ko maska identitete pade, se ne razkrije praznina, ampak naša resnica, ki nikoli ni potrebovala preobleke. To vidimo povsod — na festivalih, v podjetjih, v vsakdanjem življenju. Ljudje, ki za en dan zasijejo v svobodi, a že naslednji trenutek znova zagrabijo masko “uspeha”. Ne zato, ker niso prebujeni, ampak ker svoboda za en dan ni dovolj v svetu, ki nas uči, da moramo maske nositi vse druge dni v letu. A svoboda ni trenutek ekstaze. Je spomin na to, kdo smo, ko maska odpade.

Svet je danes glasen in utripa v ritmu, ki mu je težko slediti. Vsak zvok, vsak zaslon, vsak dražljaj nas potegne stran — od tihega prostora v nas, kjer smo resnično doma. Modrost se ne pojavi po naključju. Pride, ko ji naredimo prostor. Notranja tišina ni razkošje — je srečanje s seboj. Deset minut zjutraj, še preden gremo v svet. Kratek sprehod brez telefona. Tiha glasba ali meditacija namesto ekrana. To niso izhodi iz sveta — to so vrata v prisotnost. Ko se redno vračamo k sebi, um umolkne, srce spregovori , in ideje pridejo same. Ne iščemo več odgovorov zunaj – v tišini jih zaslišimo v sebi. Trije preprosti načini, kako se vrniti vase 1. Jutranja tišina Preden svet spregovori, vdihnimo mir. Brez telefona, brez novic. Samo dih, prisotnost in namera za dan, ki prihaja. 2. Opoldanski premor Za nekaj minut zapremo oči. Globok vdih za štiri: mir vstopa vame. Še daljši izdih za šest: napetosti odhajajo. Le nekaj minut takega dihanja lahko spremeni cel dan. 3. Večerni trenutek hvaležnosti Pred spanjem naštejmo deset stvari, za katere smo hvaležni. Ena ura pred spanjem — brez naprav. Zadnjih deset minut — le pozitivne misli. Naj naša podzavest ponoči nadaljuje tam, kjer smo se ustavili. Tišina ni prazna — v njej se stvari razjasnijo. V njej najdemo smer, ki je prava za nas.

Kaj pa, če naslednja evolucija bogastva ne pomeni več — temveč drugače? Ali je uspeh, ki nas stane zdravja, odnosov ali notranjega miru, res uspeh? Ustvaril si veliko, a v tebi ostaja hrepenenje po izpolnjenosti, ki traja? Razširil si svoj vpliv, a želiš to početi brez izgube sebe? Čutiš, da te kliče nekaj večjega? Kaj pa, če nam ne manjka denar — ampak uglašenost? Tista tiha notranja harmonija, iz katere vse nastaja. Uspeh brez notranje skladnosti ne prinaša miru. Ko se zunanja rast uglašuje z notranjim mirom, postane trajna. Morda je čas za novo poglavje — pretvoriti uspeh v skladnost in bogastvo v srečo, ki traja. To ni več tekma za več. To je nova zavest. Usklajenost je novo bogastvo. Iz nje se rodi resnično življenje.